Drugi vikend v mesecu septembru (14.–15. 9.) je v Logatcu potekalo vseslovensko srečanje popotnikov in popotnic pod imenom Pobarvaj me. Njegov namen bi lahko zajeli v bistvu besede »služiti«. Služiti Bogu in domovini, služiti drug drugemu. Na dvodnevnem srečanju smo skavtinje in skavti iz cele Slovenije združili moči ter tako počistili in uredili notranjost in okolico stare, skoraj že zapuščene vojašnice.
Pogled na številčen zbor popotnic in popotnikov, ki smo se zatopili vsak v svoje delo, je razkrival, kako močna je bila želja vsakega posameznika, da prispeva tudi svoj del truda in marljivosti za sliko, ki spominja na lepši in prijaznejši jutri. Lopate, grablje, sekire, žage, in še kakšno orodje se je našlo- vse v rokah delavnih skavtinj in skavtov, ki smo prišli z mislijo darovanja samega sebe … Majhno dejanje za posameznika, a veliko za ohranitev kulturne dediščine in krepitev pozitivne predstave o prostovoljstvu.
Po kosilu smo se udeleženci spoznavali, zabavali in ustvarjali znotraj delavnic, v katerih smo se odprto in hkrati s kritične distance pogovarjali o delu v veji PP ter možnih izboljšavah. Za to, da nam bo sobotni večer ostal v posebej lepem spominu je poskrbela skupina skavtov, ki je pripravila večurni koncert in ustvarila vroče vzdušje v sicer mrzlih večernih urah.
Srečanje smo zaokrožili s skupno sveto mašo, ki jo je daroval pater Marko. Ob prijetnih zvokih kitar in ubranem petju skavtinj in skavtov smo tako zaključili omenjeno dvodnevno vseslovensko srečanje popotnic in popotnikov, hkrati pa domov odšli s spoznanjem, da svet ni črno-bel. Svet ni pust, turoben in zadušljiv. A svet tudi ni neobčutljiv. Diha z nami in preveva vsak delček naše biti. Je barvna paleta s tisoč odtenki živahnih barv, ki jih ustvarjamo sami s tem, da barvamo druge.
Urška Smolič,
Igriva Koala